»Pojem elit je že sam po sebi elitističen, saj upravičuje položaj premožnosti, moči in ugleda.«

»Nič ne upravičuje takega dejanja policistov.«

»Nove ugotovitve jasno upravičujejo odločitev britanskih oblasti.«

»To ne upravičuje vodstvenega plenjenja in divjanja.«

»Nobena zdravstvena kriza ne upravičuje takih besed.«

»… ali želja po dobičku res upravičuje strpnost do nestrpnosti?«

»Ni izrednih razmer, ki bi upravičevale njihovo napotitev v Illinois.«

»Če se izkaže, da okoliščine upravičujejo aktiviranje ukrepa, bomo to predlagali.«

»Ni javnih skrbi, ki bi upravičevale označevanje konsenzualnega spolnega odnosa med moškima za zločin.«